Strokovni aktivi
Geografija
Aktiv profesorjev geografije: Eva Jeler Fegeš, Klemen Kerstein, Helena Lazar (vodja aktiva),
Pouk geografije ne poteka le v učilnici, temveč ga dopolnjujemo s terenskim delom, ekskurzijami, z udeležbo na naravoslovnih taborih, z izdelavo raziskovalnih nalog in organizacijo tekmovanj iz znanja geografije.
Geografske vsebine so vključene tudi v druge predmete in sicer v modul (2. letnik) in ITS (3. letnik).
MODUL V 2. LETNIKU
Z dijaki 2. letnika v okviru modula spoznavamo tematiko »Energijski izzivi Slovenije”. V okviru teh vsebin imajo dijaki priložnost, da pridobijo osnovna interdisciplinarna znanja ter verodostojne informacije o lastnostih in pomenu energije v naravi. Z aktivnimi metodami učenja dijaki osvojijo osnovne kompetence energetske pismenosti in razvijajo zavest o nujnosti sprememb na področju ravnanja z energetskimi viri in oskrbe z energijo.
INTERDISCIPLINARNI TEMATSKI SKLOP (ITS) V 3. LETNIKU
V 3. letniku je geografija del predmeta ITS pri naravoslovni, tehnični in družboslovni usmeritvi.
TEKMOVANJE IZ ZNANJA GEOGRAFIJE
Letošnja tema je geografija voda.
Na šolskem tekmovanju iz geografije smo dosegli odlične rezultate. Ema Moličnik (4. a) in Kaja Debelak (3. c) sta se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo aprila 2023.
Prejemniki bronastih priznanj so: Ema Moličnik (4. a), Kaja Debelak (3. c), Nadežda Alymova (2. a), Maja Zalar (3. e), Maja Kresal (3. c), Iza Matajič Podgoršek (3. b), Urban Florjančič (3. f), Matevž Kovačič (3. e), Patrik Murn Hiti (3. a), Peter Zajec (4. b), Klemen Janežič (2. d), Simon Garb (3. f), Simon Premk (2. b), Karin Peklaj (3. b), Maks Tomšič (2. e), Samo Trošt (2. b), Nikola Vukota (3. b) in Lev Malačič (3. e).
GEOGRAFIJA NA MATURI (4. LETNIK)
Geografija je za dijake zanimiv in priljubljen predmet, saj ga vsako leto izbere za maturitetni predmet več kot polovica četrtošolcev. Pouk geografije v 4. letniku poteka v treh maturitetnih skupinah.
Strokovna ekskurzija v okviru maturitetnega predmeta, 1. 10. 2022
Sprehoditi se po obrežju Cerkniškega jezera in učni poti Drvošec. Občudovali smo lepote in posebnosti Notranjskega regijskega parka in spoznavali geografske značilnosti kraškega površja.
Obiskali smo tudi kraško dolino, ki je nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame, poznano kot Rakov Škocjan.
Nastanek kraškega površja, kraške pojave in življenje na krasu pa smo spoznavali tudi v Notranjskem muzeju v Postojni.
Ekskurzija je potekala v dobrem vzdušju in s številnimi novimi spoznanji.
Še slike o aktivnostih pri geografiji.