Kako se čas hitro vrti! Zdi se, da se še dobro vrnili nismo iz ekskurzije v Andaluzijo, pa že ponujamo novo, tokrat v Valencijo, špansko prestolnico Madrid in eno izmed nekdanjih prestolnic Toledo v času jesenskih počitnic 2026. Torej naslednje šolsko leto (2026/27)!
Zakaj že tako zgodaj pobiramo prijave? Zato, da je cena ekskurzije čim bolj ugodna in da se plačilo razdeli na obroke.
Kaj vse nas čaka? Nekaj poudarkov:
V meni tako ljubem mestu, Valenciji, bomo doživljali nenavadnost Barcelone in odprtost Madrida. Občudovali in preizkušali nenadno arhitekturo Santiaga Calatrave v Mestu umetnosti in znanosti. Si v Hemisfericu v napol ležečem položaju ogledali film, ki ga bomo gledali malo nad sabo, malo naravnost, malo ob strani, vseskozi pa bomo imeli občutek, da smo eni izmed protagonistov. V Oceanograficu se bomo potopili v različna morja, občudovali beluge in morske pse, se čudili nenavadnosti posameznih rib, iskali krokodile in se navduševali na vragolijami delfinov. Se sprehajali po deset kilometrskem (prav ste slišali) parku, si privoščili malo otroške razigranosti in se šli spuščat po Guliverjevih toboganih. V starem mestnem jedru si bomo pogledali največjo pokrito tržnico, ki nas bo omamljala s svojimi vonjavami in presenetila nad izjemno ponudbo morskih sadežev, pršutov, sira in sadja. Ne glede na to, kako je svet globalen, pa se še vedno najdejo sadeži, ki jih vidimo prvič. (Namig: če vidite španski mango, ga le poizkusite, odličen je. Mango ni v kategoriji »vidim prvič«). Videli bomo katedralo, v kateri hranijo, vsaj tako pravijo, sveti gral. Ob katedrali pa najboljša čurerija v Valenciji, Santa Catalina, kjer postrežejo tudi horchato (namig: poslušajte navodila spremljevalnih učiteljev glede »orčate«), pa mestna hiša, trgi, La Lonja, Severna postaja …
Potem pa z zelo hitrim vlakom (300km na uro) v Madrid, Davidovo mesto. Mesto, ki nikoli ne spi. Mesto, kjer prebiva okoli 6 milijonov prebivalcev. Barvit, multikulturen, večjezičen, živahen, tako zelo drugačen od Ljubljane. Najprej Atocha, ena izmed dveh glavnih postaj v Madridu, s tropskih vrtom in želvami, ki se jih ne da prešteti. El Prado, ena največjih pinakotek na svetu, kjer bomo občudovali srednjeveško in novoveško umetnost, se sprehodili po parku El Retiro in poiskali kip padlega angela. Ker za čolnarjenje ne bomo imeli časa, bomo nadobudne veslače opazovali od daleč. V Kraljevi palači, ki je največja evropska palača, si bomo ogledovali sobe in sobane za vse priložnosti in to dobesedno, morda pa srečamo celo španskega kralja. Blizu njegove palače se bomo čudili egipčanskemu templju. Našli bomo tudi Don Quijota in Sancha Panzo, točno »nič« in ne, nismo pozabili tudi na vse navijače Reala, ogledali si bomo tudi Santiago Bernabeu. (Namig: na Glavnem trgu poizkusite špansko poslastico: sendvič s kalamari; če gre verjetni Davidu, so slastni.) Trgi, tržnice, galerije, gledališča, kino dvorane, ulice, restavracije, trgovine in trgovinice …
Za konec pa še v Toledo, ki leži v okljuku reke Tajo. Toledo je starodavna prestolnica, kjer so dolga stoletja v srednjem veku v sožitju živeli kristjani, muslimani in judje, o čemer pričata še vedno ohranjeni mošeja in sinagoga. Mesto, ki je znano po prevajalski šoli, ki je ohranila mnoga znanja, med drugim tudi zapise grških filozofov in kjer je kasneje živel El Greco, katerega mojstrovine si bomo ogledali. Ozke ulice in uličice, kjer se v trenutku izgubiš in v naslednjem spet najdeš, kjer nas bo na vsakem koraku spremljala jeklarska obrt in mnogo kovanega nakita. Pravo srednjeveško mesto.
Držimo pesti (tega ne obljubljamo), če bomo le imeli ugoden termin leta, si bomo ogledali še Consuegro, vas, kjer stojijo Don Quijotovi mlini na veter in kjer je pogled na Mezeto več kot veličasten.
Verjamem, da vas bodo mesta, če greste prvič, očarala. Če ste jih že obiskali, pa boste samo ugotovili, da se splača vrniti, vedno znova in znova!
Prijave pobiramo do 30. 9. 2025 na linku!