V sredo, 28.1. je na naši šoli v sklopu aktivnega državljanstva potekala delavnica »Ja pomeni ja«. Vodila jo je Kristina Božič iz organizacije Amnesty International Slovenija. Amnesty International se danes aktivno zavzema za zaščito in spoštovanje človekovih pravic po vsem svetu, ne glede na državo, politični sistem ali okoliščine. Organizacija opozarja na kršitve človekovih pravic, kot so mučenje, fizično in psihično nasilje ter uporaba smrtne kazni, in si prizadeva, da bi se takšne prakse povsod odpravile. Prav tako se zavzema za svobodo govora, neodvisne medije in pravico posameznikov do mirnega izražanja mnenj ter protestiranja. Velik poudarek namenja zaščiti beguncev, migrantov in različnih manjšin, ki so pogosto izpostavljeni diskriminaciji in zlorabam. Poleg tega opozarja na vojne zločine, zlorabe oblasti in nepravične zakone ter podpira žrtve krivic.
Tema delavnice je bila spoznavanje mladih s pomenom soglasja k spolnem dejanju ter načini ukrepanja, če opazijo spolno nasilje.
Voditeljica je pogovor začela z zgodbo o izvoru organizacije Amnesty International in razlago pomena njihovega logotipa, sveče ovite z bodečo žico, ki predstavlja star kitajski pregovor: »Bolje prižgati svečo, kot preklinjati temo.«
Organizacijo je ustanovil anglež Peter Benenson leta 1961. V času fašističnega režima na Portugalskem so zaradi nazdravljanja svobodi zaprli dva študenta. Ko je odvetnik Peter Benenson slišal za to kršitev pravice svobode govora, je napisal članek v časopisu, v katerem je pozival javnost, naj portugalski vladi pošljejo pisma za njuno oprostitev. Pisma so prihajala in ne samo iz Velike Britanije, ampak tudi iz mnogo drugih držav. Po tej zmagi si je Benenson prizadeval, da bi pomagal še več zapornikom, ki so zaradi svojega mnenja ali svoje religije bili po krivem zaprti. In ustvaril je organizacijo Amnesty, poimenovano po pojmu, ko predsednik države pomilosti po krivem zaprtega političnega zapornika. Organizacija je s svojim delovanjem rešila nešteto življenj po vsem svetu. Ne ukvarja se le s reševanjem političnih zapornikov, temveč tudi opozarja vlade na morebitne druge kršitve človekovih pravic.
Po uvodu je voditeljica vprašala kaj nam pove slogan »ja pomeni ja« in nato razkrila, da gre za ozaveščanje nasilja v spolnih odnosih. Predstavila je kako se je z aktivističnim delom zakonodaja spremenila skozi leta. V 20. stoletju zakonodaja posilstvo med možem in ženo ni smatrala kot kaznivo, prav tako se spolno nasilje ni štelo za kaznivo, če posiljena oseba ni bila deležna groženj ali fizičnega nasilja.
Naslednje vprašanje, ki nam je bilo zastavljeno je katera pravica se nam zdi temeljna, a v svetu pogosto ni izpolnjena. Večino dijakov je izbralo pravico do šolanja in pravico do svobode govora.
Sledil je pogovor kdaj ja res pomeni ja:
- Ko je osebna prisebna,
- Ko se zaveda svojih dejanj in misli
- Ko verbalno pritrdi in aktivno sodeluje v spolnem dejanju.
Ogledali smo si video Tea and Consent, ki ga je ustvarila britanska policija, da z analogijo na razumljiv prikažejo pomen soglasja.
Za konec smo se igrali igro se strinjam/se ne strinjam. Na primerih iz vsakdanjega življenja smo se odločali ali se strinjamo z danimi dejstvi ali ne. Npr.: »Če se punca obleče kratko krilo je delno tudi sama kriva za kakršnokoli spolno nadlegovanje, saj je pomanjkljivo oblečena.« Po opredelitvi nas je voditeljica vprašala zakaj imamo tako mnenje in razložila svoje mnenje.
Namen delavnice je bil povečati zavedanje mladih o pomenu soglasja, prepoznavanju in preprečevanju spolnega nasilja. Spregovorili smo tudi o temeljnih človekovih pravicah, ki pa so ponekod žal še vedno kršene.
Naučili smo se, da soglasje pomeni jasno, prostovoljno in zavestno privolitev, ki jo lahko posameznik kadarkoli prekliče. Ja pomeni ja – vsako dejanje je dopustno samo, če se z njim strinjata obe osebi, medtem ko je vsakršno dejanje, ki je nezaželeno in je brez soglasja nasilje. Pomembno je vedeti, da soglasje ni samoumevno, tudi če se osebi poznata ali sta v razmerju, in da ni veljavno, če je oseba pod pritiskom ali pod vplivom alkohola. Če oseba molči, to še ne pomeni, da soglasje obstaja. Predavanje nas je spodbudilo k razmisleku kako prepoznati neprimerno vedenje, kako spoštovati osebne meje in pomagati drugim.
VTISI SOŠOLK/SOŠOLCEV:
»Delavnica je bila zelo zanimiva. Izvedeli smo veliko novega o samem bistvu organizacije Amnesty International. Všeč mi je bil pogovor in aktivnost (ne)strinjanja s trditvami. Zelo mi je bil všeč video o čaju. Predavateljica je temo predstavila na razumljiv in zanimiv način.«
»Delavnica mi je bila zelo poučna, zdi se mi da je pogovor o tej temi pomemben.«
»Predavanje je bilo zanimivo, predvsem zato, ker gre za aktualno temo. Spolno nasilje je resen problem, zato je pomembno, da se o tem pogovarjamo, vsekakor je pomebno širiti načelo »ja pomeni ja« in zagotavljati medsebojno varnost.«
»Predavanje se mi je zdelo zelo poučno in zanimivo, saj smo preko pogovora in interaktivnih iger spoznavali problematiko spolnega nasilja in razmišljali o tem kdaj JA res pomeni JA. Všeč mi je bila igra, kjer smo se postavili na eno stran razreda, če se z neko trditvijo ( na primer trditev: Na vsako nasilje se je potrebno odzvati ) strinjamo in na eno stran, če se ne strinjamo in smo s tem odprli nove teme za pogovor o izražanju jasnega soglasja.«
»Predavanje se mi je zdelo zelo zanimivo in koristno, saj smo govorili o temi, o kateri se sicer premalo pogovarjamo. Všeč mi je bilo, da smo aktivno sodelovali, izražali svoja mnenja in razpravljali o konkretnih primerih iz vsakdanjega življenja. Tema ja pomeni ja mi je po predavanju veliko bolj jasna in se mi zdi zelo pomembna za zdrave odnose.«
»Delavnica se mi je zdela zelo dobro izpeljana in primerna za našo starost. Najbolj mi je bilo všeč, da smo lahko odprto postavljali vprašanja in razmišljali o različnih situacijah. Predavanje me je spodbudilo k razmišljanju o spoštovanju meja in odgovornosti v odnosih.«
Dijaki so ocenili, da je bila delavnica zelo poučna in zanimiva. Všeč jim je bilo, da so lahko odprto govorili o resničnih situacijah in delili svoja mnenja. Poudarili so, da so bolje razumeli, kaj pomeni soglasje, kako spoštovati meje drugih in kako prepoznati neprimerno vedenje.
Strinjamo se, da je zelo pomembno, da se o takšnih temah pogovarjamo pogosteje in da o spolnem nasilju govorimo odprto in vedno z medsebojnim spoštovanjem. Predavanje nas je opomnilo, da je zavedanje, izobraževanje in odprt pogovor pomemben za varnejše okolje. S pogovorom smo spoznali, kako lahko s svojim ravnanjem prispevamo k varnosti in zaupanju med vrstniki.
Zapisale-i: Lana Gale, Ana Lesar in ostale dijakinje ter dijaki razreda 3. B