Med 27. septembrom in 2. oktobrom 2026 sem v okviru mobilnosti Erasmus+ obiskala Porto, ki je bil izhodišče za obiske različnih šol v okolici. Namen obiska je bil spoznati portugalski izobraževalni sistem, organizacijo dela učiteljev ter poučevanje fizikalnih vsebin srednji šoli.
Obisk šole v Valongu
Največji vpogled sem dobila z večkratnim obiskom srednje šole v Valongu: Escola Secundária de Valongo, ki je del skupine Agrupamento de Escolas de Valongo.
Spoznala sem del učiteljskega zbora, se pogovarjala o njihovem načinu poučevanja ter skušala razumeti sistem zaposlovanja in potek naravoslovnega izobraževanja.
Posebej želim poudariti toplino in dostopnost ljudi, ki sem jih srečala. Kolegi so bili odprti za pogovor in pripravljeni pojasniti svoje delo. Podobno prijazen in neposreden odnos sem opazila tudi v njihovem stiku z učenci. Obisk mi je omogočil, da razlik med sistemoma nisem spoznala samo iz opisov, temveč sem jih tudi neposredno doživela.
Poučevanje fizike
Presenetilo me je, kako zgodaj se morajo učenci odločiti za nadaljnjo smer izobraževanja. Odločitev sprejemajo po 9. razredu, torej približno pri 14–15 letih, pred vstopom v srednjo šolo. Med možnostmi sta naravoslovno-tehnološka ter jezikovno-humanistična smer, obstajajo pa tudi druge splošne, poklicne in umetniške smeri. Tako zgodnja izbira pomembno vpliva na to, koliko stika bodo imeli dijaki z naravoslovjem.
Pozitivno me je presenetila razporeditev učne snovi, ki se razlikuje od moje. V 7., 8. in 9. razredu je fizika povezana s kemijo v predmetu Físico-Química. Na naravoslovno-tehnološki srednješolski smeri se povezava nadaljuje pri predmetu Física e Química. V 12. razredu sta fizika in kemija lahko tudi ločena izbirna predmeta. Združevanje obeh področij vpliva na zaporedje in povezovanje vsebin. Takšen pristop mi je ponudil zanimiv pogled na povezovanje naših dveh kurikulov in me spodbudil k razmisleku o drugačnem zaporedju nekaterih vsebin.
Prav tako me je najbolj presenetil pouk v 90-minutnih blokih. Dolžino sem občutila tudi sama, saj sem proti koncu že nestrpno pričakovala zaključek. Izkušnja me je spodbudila k razmisleku o vzdrževanju pozornosti in pomenu menjavanja dejavnosti med poukom. Daljši blok lahko omogoča več časa za poskus, razlago in samostojno delo, vendar zahteva premišljeno načrtovanje.
Dodana vrednost mobilnosti
Mobilnost mi je omogočila boljše razumevanje drugače organiziranega šolstva ter primerjavo poučevanja fizike v dveh izobraževalnih okoljih. Kot posebej dragocene izpostavljam pogovore s kolegi, vpogled v povezovanje fizike in kemije ter izkušnjo drugačne časovne organizacije pouka. Pridobljena spoznanja so izhodišče za razmislek o lastnem poučevanju in za izmenjavo izkušenj z učiteljskim zborom. Najmočnejši osebni vtis pa ostaja topel in dostopen odnos portugalskih kolegov do obiskovalcev in učencev.
Manja Finžgar, prof. fizike