Naravoslovno Matematična Pismenost, Opolnomočenje, Tehnologija in Interaktivnost

                         

 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Povezava na spletno stran projekta NA-MA POTI poslovodečega partnerja Zavoda RS za šolstvo: https://www.zrss.si/objava/projekt-na-ma-poti

Finančna podpora: Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo projekta, znaša 4.000.000,00 EUR.

Kratek opis operacije:

Cilj projekta je razviti in preizkusiti pedagoške pristope in strategije oz. prožne oblike učenja, ki bodo tudi z vključevanjem novih tehnologij pripomogle k celostnemu in kontinuiranemu vertikalnemu razvoju naravoslovne, matematične in drugih pismenosti (finančne, digitalne, medijske …) otrok/učencev/dijakov od vrtcev do srednjih šol.

V projektu analiziramo stanje naravoslovne in matematične pismenosti na VIZih. Na osnovi opredeljenih elementov naravoslovne in matematične pismenosti z opisniki razvijamo in preizkušamo didaktične pristope in strategije za vertikalno in horizontalno udejanjanje teh elementov na vseh ravneh znanja v posameznih starostnih obdobjih. Kritično mišljenje v naravoslovni in matematični pismenosti krepimo s poudarkom na argumentiranju, metakognitivnem razmišljanju in medijski kritičnosti. Izboljšujemo strategije interdisciplinarnega reševanja kompleksnih avtentičnih problemov in učenja z raziskovanjem. Premišljeno vključujemo in uporabljamo IKT za vzpostavitev prožnih in inovativnih učnih okolij, igrifikacijo, programiranje, razvijanje logičnega in algoritmičnega mišljenja. Poudarjamo aktivno vlogo vsakega učenca in sodelovanje po načelih formativnega spremljanja ter personalizacijo ter izboljšujemo odnos učencev do naravoslovja in matematike. Pri projektnih aktivnostih izhajamo tudi iz rezultatov in gradiv preteklih projektov s področja naravoslovja in matematike. Vse aktivnosti projekta bodo izhodišče za pripravo priporočil za razvoj naravoslovne in matematične pismenosti v VIZ po vertikali.

 

Potek projekta na Gimnaziji Šentvid

Akronim projekta: NA-MA POTI (Naravoslovno Matematična Pismenost, Opolnomočenje, Tehnologija in Interaktivnost)

Trajanje projekta: 4.11.2016 – 30.6.2022

Projekt vključuje različne konzorcijske partnerje: ZRŠŠ, fakultete in vzgojno izobraževalne zavode po celotni vertikali izobraževanja – od vrtcev do fakultet. V projekt smo se vključili leta 2017 kot implementacijska šola. Smo ena od tistih srednjih šol, ki se je odločila razvijati ter preizkušati didaktične pristope in razvijati svoje strategije z nalogami za krepitev matematičnih, naravoslovnih in digitalnih kompetenc v praksi.

Oblikovali smo projektno skupino v kateri sodelujemo: Jaka Erker, Mojca Logonder, Vlasta Brvar, Klavdija Mele, Nastja Lasič, Blaž Ivanuša, Klavdija Erhartič, Sergeja Sluga, Klara Repovž, Tone Prus, Slavka Žmaucar, Damjana Ivan in Irena Sajovic Šuštar. V projektnem timu smo vsi zadolženi za spodbujanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti, kritičnega mišljenja, sodelovalnega timskega dela, odnosa do naravoslovja in matematike ter reševanja problemov.

Vsebinsko poročilo za leto 2020 – izvlečki (celotno poročilo se nahaja v dokumentaciji na šoli).

  • S čim se lahko naš PT in naša šola pohvali glede naravoslovne, matematične in finančne pismenosti? Kje vidimo izzive v prihodnjem letu 2021?

Smo Gimnazija Šentvid, ki se lahko pohvali z dolgo tradicijo spodbujanja naravoslovnih in matematičnih kompetenc na območju Ljubljane. Na tem območju smo prisotni že 75 let. Ker je bila naša gimnazija v času usmerjenega izobraževanja Srednja šola za elektrotehniko je razumljivo že v preteklosti razvijala naravoslovne in matematične kompetence, saj je že pred 30. leti uvedla naravoslovne oddelke in intenzivirala delo naravoslovnih in tehniških krožkov, ki so se leta 1991 preimenovali v Znanstveno tehniško društvo. Šola ne razvija zgolj teoretičnih naravoslovnih znanj, ampak tudi praktična, saj ima svoj vivarij, mali živalski vrt in učne ure obogati z vključevanjem živih organizmov v pouk ali pa dijaki znanje nadgrajujejo pri vivarističnem krožku. Tehniška znanja dijaki nadgrajujejo z dejavnostmi lego robotkov pri informatiki in fiziki, raziskovalni duh pa s številnimi nalogami z različnih predmetih področij, kjer smo vsako leto prisotni na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev, na katerih naši dijaki redno dosegajo izjemne rezultate. Izvajamo tudi naravoslovno-družboslovne tabore in matematične tabore, v katere se glede na interes vključijo bolj nadarjeni in zainteresirani dijaki, potekajo pa na fakultetah ali na terenu .. čez vikende. Naše dijake mentorji tudi zelo uspešno pripravljajo na številna tekmovanja v znanju s področja naravoslovja in matematike: logika,  Kenguru, Bober, Proteus, tekmovanja za Stefanovo priznanje in druga tekmovanja.

Izzive vidimo v večji povezanosti različnih medpredmetnih področij, saj danes naravoslovje ali matematika nista več le strogo specializirani področji, ampak gre za obsežne kompetence, katerih dodano vrednost uporabljamo prav povsod – od psihologije, kjer dijaki potrebujejo veliko metodoloških znanj za uspešno obdelavo podatkov raziskav o doživljanju ali vedenju, do ekonomije, da razumejo kako obračunavati obrestne mere in ugotoviti ugodnosti ponujenih kreditov, preko zgodovine, da razumejo pojave inflacije in vzroke za gospodarske krize … Veliko izzivov vidimo tudi na področju raziskovalnega dela, kjer dijake skozi poglobljen osebni odnos usmerjamo k raziskovanju in kritičnemu razmišljanju, pa tudi na področju širšega povezovanja naših raziskovalcev z drugimi deležniki v okolju, zato smo vključeni tudi v projekt spodbujanja podjetnosti na šoli.

  • Kaj smo pridobili učitelji in dijaki zaradi vključenosti v projekt NA-MA POTI v teh treh letih sodelovanja?

Zaradi vključenosti v projekt smo poglobljeno razpravljali o naravoslovnih in matematičnih kompetencah in zdaj precej bolj razumemo, kaj vse zajemajo. Ko smo po svojih učnih načrtih iskali dejavnosti za krepitev teh kompetenc in konstruirali svoje strategije ali preizkušali strategije, ki so jih pripravljali člani RVIZov smo tudi natančneje in z drugih vidikov spoznavali učne načrte predmetov, ki jih poučujemo. Predvsem pa smo tvorili številne medpredmetne povezave, ki so omogočale po eni strani boljše razumevanje praktične uporabnosti naravoslovnih in matematičnih znanj pri drugih predmetnih področjih in s tem večjo kakovost in trajnost znanja pri dijakih, po drugi strani pa so te povezave gradile boljše odnose med sodelavci. Z več medpredmetnimi povezavami smo tudi bolje spoznavali učne načrte drugih predmetov, ki jih ne poučujemo .. da smo lahko našli skupne točke za izvedbo primernih učnih ur, z boljšimi odnosi pa večjo timsko povezanost kolektiva. Ob medsebojnih hospitacijah smo videli še nove priložnosti za nadaljnje sodelovanje in povezovanje, takšni boljši odnosi in izgrajene povezave pa bodo gotovo ostale tudi po zaključku projekta. Ob vpogledu v številne strategije z različnih predmetih  področij smo dobili nove ideje, kaj bi mi še lahko vključili v svoj pouk, da bi ga obogatili, spoznavali pa smo tudi kako se kompetence gradijo po vertikali, saj smo včasih izbrali dejavnosti za nižjo stopnjo, ki smo jih potem prilagodili skupini, katero poučujemo. Menimo, da je sodelovanje v projektu pripomoglo k zvišanju ugleda šole, ki je sodobna in sodeluje v številnih razvojnih projektih v državi in tudi k strokovnemu usposabljanju učiteljev v okviru projekta. Na usposabljanjih smo se srečevali z kolegi z drugih šol in z mreženjem izmenjevali izkušnje, poglede in gradili nova poznanstva za nadaljnje sodelovanje. Naši dijaki pa so bili zaradi sodelovanja v projektu deležni večjega števila medpredmetno povezanih učnih ur in hospitacij pri pouku, morda zaradi večje osredotočenosti in prisotnosti kolegov še bolj kakovostno izpeljane učne ure in gotovo tudi boljše odnose z dijaki, ki so aktivno sodelovali pri izvajanju načrtovanih strategij. Z postopnim razvijanjem kompetenc po predvidenih gradnikih pa so verjetno tudi nekoliko bolj razvijali matematične in naravoslovne kompetence ali vsaj pozitiven odnos do naravoslovnih in matematičnih znanj, saj so ugotavljali, kako nujna so na vseh področjih našega življenja in dela.

  • Kaj je doprinos naše Gimnazije Šentvid k celotnemu projektu NA-MA POTI?

Čeprav smo v projekt vključeni kot IVIZ smo člani PT iz različnih predmetnih področij, ne le predstavniki naravoslovnih in matematičnih predmetov. Tako smo bili že v prvi fazi spodbujeni k večjemu medpredmetnemu povezovanju, da smo tudi tisti, ki nismo naravoslovci in matematiki lahko izpolnili naložene naloge. Med ponujenimi strategijami, ki so jih pripravili člani RVIZ-ov nismo našli nič primernega za svoje predmetno področje ali za srednješolsko stopnjo, zato smo konsturirali nove strategije, ki so bile tudi po presoji ZRŠŠ uvrščene med pregledane primere priporočljive za preizkušanje na drugih šolah in več šol je te dejavnosti tudi preizkušalo. S svojim rednim opravljanjem preizkušanj smo pripomogli k izboljšavam strategij in k refleksiji obstoječe prakse. V prvi fazi smo evalvirali razvitost naravoslovnih in matematičnih kompetenc in učna gradiva za naše predmete, da bi po zaključku projekta lahko ugotavljali storjeni napredek. Hkrati smo vse od začetka uvedbe projekta dejavno sodelovali s predlogi za kakovostnejšo izvedbo projektnih aktivnosti in s predlogi izboljšav poteka in s svojim aktivnim sodelovanjem na usposabljanjih ali srečanjih.

Zgodovina triletnega sodelovanja v projektu NA-MA POTI na Gimnaziji Šentvid:

Resneje smo na uresničevanju ciljev projekta začeli delati v šolskem letu 2017/18 z rednimi mesečnimi sestanki in delitvijo delovnih nalog. Seznanili smo se s cilji in predvidenimi rezultati projekta. Ker je bilo v prvi fazi prisotno predvsem izobraževanje o spodbujanju motivacije za naravoslovje in matematiko,  smo se seznanjali z literaturo in novostmi na tem področju preko webinarjev ZRŠŠ. 2017 smo na vseh impementacijskih šolah izvedli tudi analizo stanja naravoslovno – matematične pismenosti z enotnim instrumentarijem in se usklajevali z drugimi šolami s podobnim izobraževalnim programom (sodelovalno timsko delo znotraj VIZ in med VIZ) in vključevali v svoje delo in nadgradili predvsem tiste aktivnosti, ki jih na Gimnaziji Šentvid že izvajamo, dodajali pa tudi nove, s poudarki na večjem interesu in kritičnosti do pridobljenih informacij pri dijakih. Razvijali smo veščine kritičnega argumentiranja ter pri pouku spodbujali cilje, povezane z vsebino projekta. Uvedli smo matematične tabore za spodbujanje interesa za matematiko in učne ure matematike, pri katerih naši dijaki poučujejo matematiko pri osnovnošolcih ali preverjajo njihovo razumevanje oz. znanje matematike, v sodelovanju z OŠ Šentvid. Pri različnih predmetih smo na področju znanstvenega raziskovanja in prikazovanja rezultatov več pozornosti namenili analiziranju, utemeljevanju in učinkovitemu sporočanju svojih zamisli in rezultatov , kar je ena od bistvenih sestavin naravoslovno – matematične pismenosti.

V letu 2018/19 smo pozornost posvetili predvsem prvemu gradniku naravoslovne in matematične pismenosti, ga natančneje opredelili za starostno stopnjo izobraževanja, na kateri delamo in sestavljali ter preizkušali različne učne naloge za krepitev teh kompetenc. Ker smo člani projektne skupine zadolženi, da svoja spoznanja delimo s sodelavci na strokovnih aktivih in s celotnim učiteljskim zborom, je prof. Nastja Lasič, ki se je udeležila seminarja za spodbujanje digitalnih kompetenc svoja spoznanja prestavila vsem sodelavcem. Na rednih mesečnih sestankih smo izmenjevali svoje poglede na napredek v projektu in se udeležili več usposabljanj. Preizkušene primere za krepitev naravoslovnih in matematičnih kompetenc smo na predpisanih predlogah kot povratne informacije posredovali avtorjem nalog ali pa smo glede na potrebe naših predmetov in medpredmetnih povezav kreirali svoje in jih prav tako delili v spletni učilnici NA-MA POTI z vsemi drugimi vzgojno izobraževalnimi zavodi, ki so se vključili v ta projekt. 

Vsebinsko poročilo o aktivnostih v projektu NA-MA POTI za leto 2019 se osredotoča na aktivnosti zapisane v razpisu, prijavnici projekta in načrtu aktivnosti in je usklajeno z drugimi kozorcijskim partnerji. V nadaljevanju izvedene aktivnosti v letu 2019 na kratko predstavjamo: 

Aktivnost 1: Analiza stanja

ZAKLJUČENA – poročilo je razvidno iz vsebinskega poročila za preteklo leto.

Aktivnost 2: Celovito načrtovanje, razvijanje in implementacija pedagoških strategij, pristopov oz. praks

S ciljem implementirati in v praski preizkušati načrtovane didaktične pristope in strategije za razvijanje naravoslovne in matematične pismenosti na naših gimnazijcih smo pri pouku vsi člani PT spodbujali kritično mišljenje in reševanje avtentičnih problemov ter učinkovito rabo IKT.

Najprej smo se v okviru strokovnih usposabljanj strokovnih delavcev za uvajanje 1. gradnika naravoslovno matematične pismenosti, ki jih je pripravil ZRŠŠ podrobneje podučili o korakih, s katerimi bomo postopoma pripomogli k razvoju naravoslovnih in matematičnih ter digitalnih kompetenc in kritičnega mišljenja, potem smo pregledovali strategije, ki so jih v ta namen pripravili RVIZI in jih preizkušali v praksi, kadar pa to ni bilo mogoče smo načrtovali svoje pedagoške strategije in sistematično zabeležili ter jih podelili z drugimi deležniki v projektu. Predvsem smo v skladu s priporočili načrtovali in izvajali takšne primere dejavnosti, ki so bile medpredmetno povezane in izvajali tudi medsebojne hospitacije ter oglede učnih načrtov in strategij za spodbujanje naravoslovnih in matematičnih kompetenc pri drugih predmetnih področjih. Prav vsak član našega PT je v letu 2019 (sam ali v obliki medpredmetne povezave z drugim kolegom) načrtoval in izvedel eno strategijo, ki jo je zapisal na predpisano predlogo in obesil dostopno vsem v spletno učilnico projekta, eno od strategij pa je preizkusil v celoti ali večinoma določene delce, da je lahko zadostil procesnim ciljem in zahtevam učnega načrta hkrati. Udeležili smo se usposabljanj s področja formativnega spremljanja, kritičnega mišljenja in timskega sodelovanja ter ta znanja na rednih mesečnih srečanjih posredovali svojim sodelavcem. Prav tako smo se udeležili tudi usposabljanj za učinkovito inovativno rabo IKT in naša članica prof. Lasičeva je pridobljeno znanje predstavila na pedagoški konferenci celotnemu učiteljskemu zboru, prof. Repovževa pa na srečanju projektnega tima zanimiva spoznanja z usposabljanja za večjo kemijsko varnost v vsakdanjem življenju. Vodja PT Logondrova je nenehno sodelovala z vodjo konzorcijskih partnerjev na ZRŠŠ z aktivnim usposabljanjem za usklajeni potek projekta po celotni vertikali z aktivnim sodelovanjem na centralnih usposabljanjih, v živo in na daljavo preko spletne in telefonske komunikacije. Zato, da bi spodbujali aktivno vlogo dijakov in njihov pozitivni odnos do naravoslovja in matematike, pa smo kot dodano vrednost temu projektu člani PT organizirali in izvedli tudi naravoslovni in matematični tabor, ki sta bila namenjena predvsem tistim dijakom, ki so izkazali več interesa za delo na tem področju, mentorji pa so jih tudi dodatno pripravljali za sodelovanje v tekmovanjih iz znanja s področja informatike (Bober), s področja matematike (tekmovanje za Vegovo priznanje in logiko), s področja fizike in astronomije (tekmovanje v znanju astronomije, aktivno sodelovanje pri pripravi noči raziskovalcev, tekmovanje iz fizike za Stefanovo priznanje) in tekmovanja v znanju biologije (Proteus, Sladkorna bolezen), kemije (za pridobitev Preglovih priznanj), geografije. S svojimi raziskovalnimi nalogami s teh področij so naši dijaki dosegli lepe uspehe tudi na regijski in državni ravni. Sodelovanje z zunanjimi institucijami pri vzpostavitvi vertikalnih povezav med strokovnimi delavci našega IVIZ in širšim okoljem smo izvajali poleg udeležbe na taborih in tekmovanjih ter pri raziskovalnih dejavnostih tudi tako, da smo v sodelovanju z OŠ Šentvid pripravili učno uro matematike za učence devetega razreda. Aktivnost dijakov četrtega letnika je zahtevala vse od načrtovanja, do izvedbe in evalvacije opravljene povezave pri obravnavi matematičnih učnih vsebin za rešitev konkretnih avtentičnih nalog, ki so jih osnovnošolcem pripravili naši dijaki in s tem razvijali interes za matematiko pri mlajših, pri sebi pa še podjetnost pri rabi matematičnega znanja.

Aktivnost 3: Celovita vzpostavitev podpornega okolja za VIZ

Na rednih mesečnih strokovnih srečanjih članov PT na naši šoli smo sodelovali pri analizi poteka in evalvaciji projektnih aktivnosti, ki so jih načrtovali RVIZI in ZRŠŠ s konzorcijskimi sodelavci. V našem PT smo v letu 2019 sodelovali: Jaka Erker, Mojca Logonder, Vlasta Brvar, Klavdija Mele, Nastja Lasič, Niko Kastelič, Blaž Ivanuša, Klavdija Erhartič, Sergeja Sluga, Eva Jeler Fegeš, Alenka Dragoš, Klara Repovž in Tone Prus. V projektnem timu smo vsi zadolženi za spodbujanje naravoslovno matematične pismenosti, kritičnega mišljenja, sodelovalnega timskega dela, odnosa do naravoslovja in matematike ter reševanja problemov. Pri različnih predmetih smo na področju znanstvenega raziskovanja in prikazovanja rezultatov več pozornosti namenili analiziranju, utemeljevanju in učinkovitemu sporočanju svojih zamisli in rezultatov , kar je ena od bistvenih sestavin naravoslovno – matematične pismenosti. Na rednih delovnih srečanjih smo obravnavali vsebine s strokovnih usposabljanj in samoiniciativno predstavljali novosti in spoznanja za razvijanje timskega sodelovanja, kritičnega mišljenj in naravoslovnih ter matematičnih kompetenc ter digitalne pismenosti. V oktobru 2019 smo za celoten učiteljski zbor ob podpori zunanjega sodelavca na pedagoški konferenci organizirali tudi predavanje in razpravo o finančni pismenosti učiteljev in dijakov.

Aktivnost 4: Celovito načrtovanje in izvedba evalvacije projekta

V letu 2018 smo v skladu s celovitim načrtovanjem opravili evalvacijo razvoja naravoslovnih in matematičnih ter digitalnih kompentec pri naših učencih ter si razjasnili pojmovanje in predstave o tem, kaj natačno se bo v projektu razvijalo, v letu 2019 pa smo k temu konkretneje pristopili z akcijskim načrtom razvijanja in poudarjanja izgradnje 1. gradnika teh kompetenc. Fakultete so pripravile metodologijo merjenja dosežkov v razvoju elementov naravoslovne in matematične pismenosti in pripravljeni instrumentacij smo aplicirali vsi udeleženci projekta, ki smo pripravili tudi poročilo o napredku v razvoju posameznih kompetenc in z njimi povezanih aktivnosti na svojih šolah. Postopno uvajanje in izgradnja drugih gradnikov v letu 2019 omogoča ponovno spremljanje napredka zaradi sodelovanja v projektu, ki pa ga ni mogoče le kvantitativno izraziti v številkah, saj se sinergijsko izkazuje na različnih področjih – tudi v obliki več medpredmetih povezav, timskem sodelovanju sodelavcev, strokovnem druženju in usposabljanju na širših regijskih srečanjih in izobraževanjih.

Aktivnost 5: Promocija projekta

Strokovno in širšo javnost seznanjamo s cilji, potekom in dosežki projekta na različne načine. Na šoli na vidnem mestu visi poster o vključenosti šole v projekt, kolektiv se informira preko srečanj strokovnih aktivov in na pedagoški konferenci. Ravnatelj je na roditeljskih sestankih staršem predstavil vključenost šole v ta razvojno-raziskovalni projekt, poročilo o njem je bilo objavljeno v šolskem letopisu za leto 2018/19 in bo objavljeno tudi v naslednjem letopisu za šolsko leto 2019/20. V publikaciji šole se predstavi sodelovanje in aktivnosti šole v okviru tega projekta, širšo javnost in lokalno okolje pa se o delu šole v projektu seznanja tudi preko spletne strani (na povezavi https://www.sentvid.org/profesorji/projekti-3/), kjer poročila o delu v projektu NA-MA POTI pripravi vodja projekta Mojca Logonder v sodelovanju z vsemi člani PT.

Kaj je naš VIZ (člani PT) pridobil zaradi vključenosti v projekt NA-MA POTI?

Projekt je nekoliko vplival na pouk/dejavnosti, saj vsi člani PT pri svojih urah preizkušamo načrtovane strategije in razmišljamo ter načrtujemo, kako še bolj doseči cilje projekta – tojre celovito aktivno načrtujemo takšne dejavnosti pri raznolikih učnih urah, ki bi spodbujale naravoslovne, matematične in digitalne kompetence, o katerih se več bere, razmišlja in pogovarja. Na račun vključenosti v projekt smo pridobili koristna strokovna znanja (zaradi udeležbe na usposabljanjih strokovnih delavcev na šoli in predvsem izven nje ter predstavljanja pridobljenih novih znanj ostalim sodelavcem). Ugotovimo lahko, da se je zaradi sodelovanja v projektu razvila še boljša timska povezanost članov PT, da smo načrtovali in izvedli več medpredmetnih povezav za doseganje učnih ciljev ali preizkušanje oz. samostojno načrtovanje učnih strategij ter si nudimo kolegialno podporo in izvajamo kolegialne hospitacije.

Kaj je doprinos našega VIZ projektu NA-MA POTI? 

Ocenjujemo, da je bil naš IVIZ nadpovprečno produktiven in delaven, ko si ogledamo oddane novo načrtovane strategije na področju srednjih šol za naravoslovno in matematično pismenost pri uvajanju 1. gradnika, saj smo v spletno učilnico ZRŠŠ oddali kar osem novo načrtovanih in z gradivi opremljenih aktivnosti, medtem ko so z nekaterih drugih šol oddali le poročila o preizkušanju že obešenih aktivnosti ali eno novo strategijo. Zato menimo, da smo izjemno veliko doprinesli k pestrosti didaktičnih strategij, ki so v letu 2019/20 na razpolago drugim konzorcijskim partnerjem za preizkušanje, še posebej, ker so strategije naših članov PT precej kompleksne, dodelane in medpredmetno povezane. Poleg tega aktivnega doprinosa smo opravili še kup drugih aktivnosti: od evalvacij in aktivnih sodelovanj naših članov na strokovnih usposabljanjih, do predstavitve nadstandardnega dela našega PT ostalim šolam (na srečanju vodij PT junija 2019 je vodja Logondrova predstavila matematične tabore, učno uro dijakov matematike za osnovnošolce, oblike medpredmetnega povezovanja za izgradnjo kritičnega mišljenja). 

Drugo delo, ki se nanaša na vsebino projekta.

Kot smo že zapisali je težko kvantitativno ovrednotiti napredek na področju naravoslovne in matematične pismenosti ter digitalnih kompetenc, saj se številne dejavnosti na šoli prepletajo z delom v drugih projektih (npr. v projektu podjetnost v gimnazijah), a zaključimo lahko, da je sodelovanje v projektu pripomoglo k boljši timski povezanosti in strokovnemu usposabljanju članov PT …, ki tudi zaradi vključenosti v projekt NA-MA POTI najdejo več energije za izvajanje dejavnostih, ki niso obvezne, a so povezane z vsebino projekta npr. izpeljavo matematičnih taborov, naravoslovnih taborov, pripravo na tekmovanja v znanju kemije, fizike, biologije, sladkorne bolezni, za Vegovo priznanje, tekmovanje v znanju logike, astronomije in računalništva ter geografije.

Pripravila: Mojca Logonder, vodja projektnega tima NA-MA POTI na Gimnaziji v Ljubljani (IVIZ v projektu NA-MA POTI, številka konzorcijskega partnerja 82) v sodelovanju z ostalimi člani projektnega tima (PT)

Za poročilo o delu v letu 2019 kliknite tukaj.

Za poročilo o delu v letu 2018 kliknite tukaj.